th share video content contact download event event-wifi cross checkmark close icon-window-edit icon-file-download icon-phone xing whatsapp wko-zahlen-daten-fakten wko-wirtschaftrecht-und-gewerberecht wko-verkehr-und-betriebsstandort wko-unternehmensfuehrung wko-umwelt-und-energie wko-steuern netzwerk wko-innovation-und-technologie wko-gruendung-und-nachfolge wko-bildung-und-lehre wko-aussenwirtschaft wko-arbeitsrecht-und-sozialrecht twitter search print pdf mail linkedin Google-plus facebook pinterest skype vimeo snapchat arrow-up arrow-right arrow-left arrow-down calendar user home icon-gallery icon-flickr icon-youtube icon-instagram

Opravljanje obrtne dejavnosti s strani državljana tretje države, azilanta ali osebe brez državljanstva v Avstriji – obrtno-pravni vidiki

Gewerbeausübung durch Drittstaatsangehörige, Asylanten und Staatenlose in Österreich - Gewerberechtliche Aspekte

Državljani tretje države so državljani držav, ki niso članice Evropske unije (EU) ali Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali državljani Švice.

Predpogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja v Avstriji za fizične osebe:

  • Tuje fizične osebe smejo opravljati dejavnosti obrti kot tuzemci, če je to (obojestransko) določeno v državni pogodbi.

Takšne državne pogodbe so Pogodbe ES, Sporazum EGP med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami in Švicarsko konfederacijo o svobodi gibanja ter Evropski sporazum z Bosno in Hercegovino glede opravljanja trgovske dejavnosti in prijateljska, trgovska in konzularna pogodba med republiko Avstrijo in Združenimi državami Amerike.

Pozor:

Državljanstvo ene izmed pogodbenic EGP in prebivališče v eni izmed pogodbenic EGP sta potrebna za opravljanje naslednjih obrti:

Prepustitev delovnih sil, posredovanje del, dimnikarstvo in orožarsko obrt.

Državljanstvo üvicarske konfederacije in prebivališče v švicarski konfederaciji sta potrebna za opravljanje naslednje obrti:

Orožarska obrt.

  • Državljani tretjih držav, s katerimi ni bila sklenjena nobena tovrstna državna pogodba, osebe, čigar azil je bil odobren, in osebe brez državljanstva smejo opravljati dejavnosti obrti kot tuzemci, če se smejo v skladu z določbami Zakona o stalni naselitvi in bivanju za opravljanje pridobitne dejavnosti (samostojne ali nesamostojne) že zadrževati v Avstriji.

Zgoraj navedene pridržke za določene dejavnosti obrti, ki zadevajo avstrijsko državljanstvo ene izmed pogodbenice EGP, je potrebno upoštevati.

  • Državljani tretjih držav, ki se še ne zadržujejo v Avstriji skladno s predpisi (prvič vlagatelji), morajo za s predpisi skladno opravljanje dejavnosti v Avstriji pridobiti dovoljenje za pravico bivanja, ki dopušča opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti.

V skladu z Zakonom o stalni naselitvi in bivanju mora prijavitelj obrti pred izdajo dovoljenja za pravico bivanja dokazati zahtevano pravico do opravljanja obrtne dejavnosti. Kot tozadevno dokazilo velja potrdilo, ki ga izda organ za izdajo obrtnih dovoljenj, da so predloženi vsi predpogoji za opravljanje obrtne dejavnosti z izjemo dovoljenja za pravico bivanja.  Organi za izdajo obrtnih dovoljenj so zavezani izdaji takšnih potrdil.

  • Družinski člani državljanov države članice Evropske unije ali pogodbenice Evropskega gospodarskega prostora, ki imajo pravico do bivanja ali pravico do trajnega bivanja v državi članici Evropske unije ali pogodbenici Evropskega gospodarskega prostora, smejo ne glede na svoje državljanstvo opravljati obrtno dejavnost kot tuzemci. Med družinske člane sodijo:
    • zakonski partner ali registriran partner.
    • sorodniki v ravni liniji navzdol državljana države članice Evropske unije ali pogodbenice Evropskega gospodarskega prostora in zakonskega ali registriranega partnerja, ki še niso dopolnili 21. leta starosti ali so jim le-ti odobrili bivanje.
    • sorodniki v ravni liniji navzgor državljana države članice Evropske unije ali pogodbenice Evropskega gospodarskega prostora in zakonskega ali registriranega partnerja, ki so jim le-ti odobrili bivanje.

Predpogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja v Avstriji za pravne osebe in druge tuje pravne subjekte:

Pravne osebe in drugi tuji pravni subjekti, ki v tuzemstvu ne smejo imeti sedeža ali podružnice, ne smejo opravljati dejavnosti obrti, v kolikor države pogodbenice ne predvidevajo drugače.

Pozor:

V zvezi z opravljanjem mednarodnih storitev s strani družb in pravnih subjektov, ki so bili ustanovljeni v skladu s predpisi države pogodbenice Evropskega gospodarskega prostora in imajo svoj sedež v državi pogodbenici Evropskega gospodarskega prostora oz. so bili ustanovljeni v skladu s švicarskim pravom in imajo svoj sedež v Švici, gl. list z informacijami „Opravljanje storitev v Avstriji s strani podjetnikov, ki so nastanjeni v državi članici Evropske unije ali pogodbenici Evropskega gospodarskega prostora“.

Opravljanje obrtne dejavnosti s strani pravne osebe ali drugega tujega pravnega subjekta nima kot predpogoj ustanovitve tuzemske družbe. Zadošča namreč vzpostavitev podružnice v tuzemstvu, ki jo je potrebno vnesti v register podjetij.

Za s pravom skladni obstoj tuje družbe so pristojni pravni predpisi tuje države, v kateri ima družba svoj sedež.

Opravljanje mednarodnih storitev v Avstriji s strani tujih podjetij (fizične osebe in drugi tuji pravni subjekti), ki niso državljani Evropske unije, države pogodbenice Evropskega gospodarskega prostora ali Švice oz. družbe ali pravni subjekti, ki niso bili ustanovljeni v skladu s pravnimi predpisi države pogodbenice Evropskega gospodarskega prostora oz. s švicarskim pravom in imajo svoj sedež v državi pogodbenici Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici:

  • Opravljanje imenovane gospodarske dejavnosti v Avstriji s strani ponudnikov storitev iz države članice Sporazuma STO (Svetovna trgovinska organizacija):

Sporazum STO tvori okvirno delo za Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS), ki temelji na principu največje ugodnosti. Sporazum STO je bil v Avstriji spremenjen v okviru Uredbe o obrti.

Ponudniki storitev iz držav članic STO smejo imenovane gospodarske dejavnosti v Avstriji opravljati pod enakimi predpogoji, kot jih morajo izpolnjevati Avstrijci.

V kakšnem obsegu so ponudniki storitev lahko dejavni, je predpisano s strani avstrijskega seznama obveznosti. Glede na te podatke morajo biti fizične osebe, ki v Avstriji opravljajo storitve, interni odposlanci pravnih oseb, ki

  • smejo biti samo časovno omejeno odposlani v Avstrijo,
  • smejo imeti zgolj začasno oz. prehodno prebivališče,
  • so bile vsaj eno leto pred vstopom v državo delojemalec ali družabnik pravne osebe, čigar odposlanec so,
  • so vodilni kadri (vodilna mesta v obliki vodstva podružnic, nadzorovanje vodilnih zaposlenih, zaposlovanje ali odpuščanje osebja) ali
  • nosilci znanja (razpolagajo z izrednim znanjem, ki je bistveno za storitve, raziskovalne ustanove, tehniko ali vodenje podružnice).

Te naloge in funkcije opravljajo načeloma kot delo v podružnici ponudnika storitev.

Poleg internih odposlancev imajo tudi zastopniki ponudnikov storitev pravico do vstopa v Avstrijo in omejenega bivanja 6-ih mesecev, da uvedejo prodajo storitev ali sklenejo pogodbe o prodaji storitev. Samo opravljanje storitev ali sklenitev neposrednih prodaj javnosti ni dovoljena.

  • Opravljanje imenovane gospodarske dejavnosti v Avstriji s strani ponudnikov storitev, ki niso državljani države članice Sporazuma STO:

Tuje pravne osebe in drugi pravni subjekti, ki so upravičeni do opravljanja dejavnosti v tujini, ki ga v skladu z avstrijskim pravom ureja Uredba o obrti, in so državljani države, ki ni članica Sporazuma STO, potrebujejo za izvajanje imenovanih obrtnih dejavnosti v Avstriji priznanje enakega pravnega položaja (z odločbo) s strani deželnega glavarja. Priznanje enakega pravnega položaja se izreče, če je dokazano, da je izvajanje dejavnosti v ekonomskem interesu in ni v nasprotju z drugimi javnimi interesi.

Ekonomski interes pomeni, da storitev predstavlja kakovost, ki je za avstrijsko gospodarstvo uporabna, ali vsaj obogatitev na lokalni ali regionalni ravni.

Z drugimi javnimi interesi so mišljeni predvsem javni mir in red, varovanje pravnega reda, preprečevanje kaznivih dejanj ter varovanje zdravja.

Iz skupine držav, ki niso članice STO, so za Avstrijo gospodarskega pomena predvsem Bosna in Hercegovina ter Èrna gora.



Te informacije so nastale v sodelovanju vseh Gospodarskih zbornic.
Napotek! Te informacije se nahajajo tudi na spletni strani home. Kljub skrbni
obdelavi za navedbe ne odgovarjamo. Jamstvo Avstrijske gospodarske zbornice je izključeno. Vsi izrazi, ki se nanašajo na osebe, veljajo v navedeni obliki za oba spola!


Stand: