th share video content contact download event event-wifi cross checkmark close icon-window-edit icon-file-download icon-phone xing whatsapp wko-zahlen-daten-fakten wko-wirtschaftrecht-und-gewerberecht wko-verkehr-und-betriebsstandort wko-unternehmensfuehrung wko-umwelt-und-energie wko-steuern netzwerk wko-innovation-und-technologie wko-gruendung-und-nachfolge wko-bildung-und-lehre wko-aussenwirtschaft wko-arbeitsrecht-und-sozialrecht twitter search print pdf mail linkedin Google-plus facebook pinterest skype vimeo snapchat arrow-up arrow-right arrow-left arrow-down calendar user home icon-gallery icon-flickr icon-youtube icon-instagram

Osnovna pavšalizacija

Die Basispauschalierung

Obrtniki in osebe v svobodnem poklicu lahko t. i. osnovno pavšalizacijo uporabijo tako pri stroških delovanja kot tudi pri odbitku vstopnega davka. To pomeni, da izračunate dele stroškov delovanja in vstopni davek na dodano vrednost s pavšalno stopnjo. Potrdila niso potrebna. Prejemke je vedno potrebno beležiti natančno.

Poleg osnovne pavšalizacije obstajajo za določene obrtnike, ki ne vodijo knjig, kot so npr. drogeristi, gostinci, trgovski zastopniki, trgovci z živili na drobno in trgovci z mešanim blagom, športniki, umetniki in pisatelji, ter za mala podjetja posebne uredbe o pavšalizaciji (podrobne informacije o pavšalizaciji posameznih panog najdete v naših informativnih listih »Pavšalizacija za obrtnike, ki ne vodijo knjig«, »Pavšalizacija v gostinstvu od 2013«, »Pavšalizacija za trgovce z živili na drobno in trgovce z mešanim blagom«, »Pavšalizacija za drogeriste«, »Pavšalizacija poslovnih stroškov in vstopnega davka za trgovske zastopnike« ter »Pavšalizacija za mala podjetja«).

Pavšalizacija stroškov delovanja

Predpostavke za osnovno pavšalizacijo so, da

  • ni obveznosti vodenja knjig (kot npr. pri GmbH),
  • se dvojno knjigovodstvo ne izvaja prostovoljno,
  • promet podjetja v prejšnjem letu ni znašal več kot 220.000 € in
  • iz davčne napovedi izhaja, da se je zahtevala pavšalizacija.

Napotek:

Vzporedno lahko vodite izračun prejemkov in izdatkov.

Pozor:

Če pavšalizacijo uporabi podjetnik, ki je doslej vodil knjigo prvič, je potrebno izračunati prehodni dobiček oz. prehodno izgubo.

Pavšal stroškov delovanja znaša 12 % neto prometa, vendar največ 26.400 €.

Za določene dejavnosti znaša pavšal 6 %, maks. 13.200 €. To zadeva dohodke iz dejavnosti upravljanja s premoženjem, plač in drugih plačil iz bistvene udeležbe v kapitalski družbi (npr. družbenik-poslovodja s prek 25% udeležbo), dohodke iz pisateljske, predavateljske, znanstvene, poučevalne ali vzgojiteljske dejavnosti ter dohodke iz trgovskih ali tehničnih svetovanj (konzultant). Če dejavnost presega zgolj svetovanje, znaša pavšal 12 %. To velja npr. za izdelovanje gradbenih načrtov, izvedbo statičnih izračunov, gradbeni nadzor, knjigovodstvo na uro in okraševanje izložb.

Napotek:

Z 12 % oz. 6 % pavšalom stroškov delovanja se obračuna predvsem naslednje stroške:

Odbitek za obrabo naložb, stroške za energijo, osebno vozilo, najemnino, popravila, telefon, obresti, orodja, potrošni material, zavarovanja, oglaševanje, stroške potovanja itd. Stroški za davčno svetovanje se lahko odbijejo kot posebni stroški.

Pavšal predstavlja neto vrednost. V primeru neprave oprostitve plačila davka na dodano vrednost (npr. kot mali podjetnik), ki ima za posledico izgubo pravice do odbitka vstopnega davka, davek na dodano vrednost, ki pripada pavšaliziranim stroškom delovanja in ni odbiten, predstavlja stroškovni dejavnik in je glede davka na dohodek poleg pavšala dodatno odbiten.

Napotek:

Od odmere davka za leto 2019 ne bo več poenostavljene možnosti za podjetnike in nepodjetnike za zmanjšano stopnjo dobička na pavšalne poslovne stroške , ki temelji na davku na dodano vrednost v višini obračunanega pavšala na vstopni davek. Ker noben drug pristop pavšalne stopnje ni mogoč, lahko od leta 2019 poleg pavšalnih poslovnih stroškov za zmanjšanje dobička uporabljamo le dejansko porabljeni davek na dodano vrednost (= neodbitni vstopni davek).

Poleg pavšala dobiček znižajo naslednji stroški:

  • prejem blaga v skladu s knjigo o prejemu blaga (tržno blago, surovine, polizdelki, pomožni materiali in dodatki),
  • plačila, plače in spremljevalni stroški izplačil (delodajalčev delež za zakonsko zdravstveno zavarovanje, delodajalčevi prispevki za sklad za družinsko razdelitev stroškov, občinski davek, plačilo  odpravnine),
  • plačila tretjemu, v kolikor so neposredno povezana z dobavami ali storitvami,
  • Prispevki podjetnika v obvezno zavarovanje, ki po zakonu predstavlja zdravstveno, nezgodno in pokojninsko zavarovanje in prav tako prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti ter obvezne prispevki za podjetniški sklad za socialno varstvo.
  • Potni stroški, če se izravnajo s povračilom stroškov v enakem znesku; ti potni stroški zmanjšujejo osnovo za izračun pavšala poslovnih stroškov.

Poslovne prejemke (promet) je treba tekoče navesti in določiti v dejanski višini.

Kontinuirane postavke so zneski, ki so polaščeni in porabljeni v imenu in na račun nekoga drugega. Niso določljivi ne kot prejemki in ne kot izdatki. 

Primer:                                                                          €                       €

Promet (neto)                                                                 200.000,00

Dejansko nadomestilo potnih stroškov                                      1.000,--

Vsota poslovnih prejemkov                                                                     201.000,--

 

Nakup blaga (neto)                                                           - 90.000,00

Stroški osebja                                                                 - 40.000,00

Stroški dela, ki ne spadajo v plačo (KommSt, delež DG GKK, DZ, DB)     - 19.200,--

Plačila tretjemu (neto)                                                       - 2.000,00

Obrtni prispevki za socialno zavarovanje                                - 6.000,00

Dejansko nadomestilo potnih stroškov                                  -   1.000,--

12% pavšal stroškov delovanja v višini 200.000 €                     - 24.000,--

Vsota poslovnih izdatkov                                                                      -  182.200,--

Dobiček                                                                                               18.800,--

Od tega (13 %)                                                                                   -     2.444,--

Za obdavčitev                                                                                       16.356,--

Ravnanje pri bruto računu

Če se zajame bruto prejemke in izdatke (z davkom na dodano vrednost), potem je plačilno breme davka na dodano vrednost nadaljnji strošek delovanja in dobropis davka na dodano vrednost prejemek iz delovanja.

Dejanski vstopni davek na dodano vrednost iz izdatkov delovanja, ki so bili »odpavšalirani«, se lahko nato dodatno odbije, če je bila uporabljena samo pavšalizacija izdatkov delovanja.

Ko se pavšalno izračuna vstopni davek na dodano vrednost, sta pavšalni vstopni davek in vstopni davek iz naložbenega nakupa naknadno določena kot izdatek delovanja.

Načeloma ima podjetnik pravico do izbire, ali bo prejemke in izdatke zajel kot bruto (bruto metoda) ali neto (neto metoda). V praksi se je pretežno uveljavila neto metoda.

Pozor:

Če se pavšalizacija vstopnega davka uporablja pri davku na dodano vrednost (1,8 % prometa – glej spodaj „Pavšalizacija vstopnega davka“), je izračun prejemkov in izdatkov nujno treba izdelati po bruto metodi.

Primerjava ugodnosti

Za lažjo odločitev o tem, ali je ugodnejša osnovna pavšalizacija ali zajemanje celotnih izdatkov delovanja, naj se izvede primerjalni izračun s številkami iz preteklega leta.

V zvezi z obveznostjo evidentiranja pa se spremeni le malo: tekoči prejemki, davek na dodano vrednost, vstopni davek, nakup blaga in plačila se navedejo kot doslej. Voditi pa ni več potrebno seznama naložb, saj je odbitek za obrabo naložb nadomeščen s pavšaliom stroškov delovanja. Zaradi morebitnega kasnejšega prehoda na izračun prejemkov in izdatkov pa je priporočljivo, da še naprej vodite seznam naložb.

Vsak podjetnik ima možnost, da iz osnovne pavšalizacije ponovno preide na izračun prejemkov in izdatkov. Pri takšni menjavi je ponovna pavšalizacija najprej možna šele po preteku 5 finančnih let.

Napotek:

Ali se bo uporabljala pavšalizacija stroškov delovanja, se je potrebno odločiti najkasneje ob oddaji davčne napovedi. Poseben zahtevek ni potreben. Vendar pa mora iz davčne napovedi izhajati, da se uporablja pavšalizacija. To storite z obrazcem E1a, tako da obkrožite možnosti na prvi strani in vnesete pavšalno določene izdatke delovanja pod oznako 9259.

Pavšalizacija vstopnega davka

Poleg davčne pavšalizacije izdatkov obstaja za podjetja, katerih promet v preteklem letu ni presegel 220.000 €, možnost pavšalizacije vstopnega davka z 1,8 % neto davka na dodano vrednost (brez prometa iz pomožnih poslov, npr. naložbenih prodaj v maks. vrednosti 3.960 €, ali prometa, ki ni obdavčen oz. ni obdavčljiv).

Pozor: To lahko vodi do različnih osnov pavšalizacije v okviru davka na dohodek in davka na dodano vrednost.

Od leta 2016 so zahteve za pavšalno določitev odbitnih zneskov vstopnega davka usklajene z zahtevami za pavšalni izračun poslovnih stroškov. Če obstaja obveznost vodenja knjig ali če se knjige vodijo prostovoljno, je uporaba osnovne pavšalizacije za vstopni davek izključena.

Poleg pavšala se vstopni davek (davek na dobiček, uvozni davek) upošteva tudi za:

  • nabavo ali izdelavo investicijskega blaga, ki stane več kot 1.100 EUR neto, ter zemljišča naložbenega premoženja brez spodnje meje,
  • blago, surovine, polizdelke, pomožne materiale, dodatke,
  • plačila tretjemu.

Uveljavljanje pavšalizacije vstopnega davka se davčni upravi sporoči kot brezoblična izjava. Pri tem morate znesek pavšalnega vstopnega davka navesti pod oznako 084 v obrazcu za letno davčno napoved davka na dodano vrednost U1. To lahko storite do pravnomočnosti letne davčne napovedi davka na dodano vrednost.

Izjava zavezuje podjetnika za vsaj dve koledarski leti. Prekliče se jo lahko samo z veljavo začetka koledarskega leta. Preklic se pisno izreče do pravnomočnosti odločbe pri davčni upravi. Ponovna pavšalizacija vstopnega davka je dopustna najprej po preteku petih koledarskih let.

Osnovna pavšalizacija za davek na dohodek in davek na dodano vrednost se lahko izbere neodvisno drug od drugega (če se osnovna pavšalizacija uporablja samo glede vstopnega davka, je izračun prejemkov in izdatkov vedno nujno treba izdelati po bruto metodi.)

Odnos glede neobdavčenega zneska dobička

Če je dobiček po povprečni stopnji ali po delni ali popolni pavšalizaciji tudi vsaj delno izračunan s pavšalnimi zneski, se lahko uveljavlja neobdavčeni del dohodka, ne pa neobdavčeni znesek dobička.

Če se poleg neobdavčenega dela dohodka uporablja tudi neobdavčeni znesek dobička, ki je pogojen z naložbami (npr. z naložbami v določena osnovna sredstva ali nakupom prednostnih vrednostnih papirjev), se je treba odreči osnovni pavšalizaciji in z dokazili dokazati vse izdatke delovanja. Posameznosti o tem se nahajajo na informativnem listu „Neobdavčeni znesek dobička“.

Stand: