th share video content contact download event event-wifi cross checkmark close icon-window-edit icon-file-download icon-phone xing whatsapp wko-zahlen-daten-fakten wko-wirtschaftrecht-und-gewerberecht wko-verkehr-und-betriebsstandort wko-unternehmensfuehrung wko-umwelt-und-energie wko-steuern netzwerk wko-innovation-und-technologie wko-gruendung-und-nachfolge wko-bildung-und-lehre wko-aussenwirtschaft wko-arbeitsrecht-und-sozialrecht twitter search print pdf mail linkedin Google-plus facebook pinterest skype vimeo snapchat arrow-up arrow-right arrow-left arrow-down calendar user home icon-gallery icon-flickr icon-youtube icon-instagram

Uredba za male podjetnike (davek na dodano vrednost) 

Kleinunternehmerregelung

Mali podjetniki imajo nepravo oprostitev davka na dodano vrednost. To pomeni:

  • da jim od prejemkov ni potrebno plačati davka na dodano vrednost davčni upravi
    (=> brez davka na dodano vrednost v izstavljenih računih),
  • po drugi strani pa od stroškov ne smejo odšteti vstopnega davka.
    (=> brez vstopnega davka pri prejetih računih).

Kdo so mali podjetniki?

Mali podjetniki so podjetniki, ki imajo podjetje znotraj države (imajo prebivališče ali sedež v Avstriji do 31. 12. 2016) in katerih letni promet ne presega 35.000,00 EUR.

Šteje celotni promet enega leta. Če opravljate različne podjetniške dejavnosti (npr. obrtna dejavnost, dajanje v najem ter kmetijstvo in gozdarstvo), je potrebno promet sešteti. Letni promet pavšalne dejavnosti kmetijstva in gozdarstva se pri tem računa z 1,5-kratnikom vrednosti enote.

V te meje pa ne spada promet

  • iz pomožnih poslov (prodaja investicijskega blaga) in poslovnih odsvojitev
  • pri zaslužku in uvozu
  • znotraj skupnosti in
  • promet, pri katerem davčni dolg preide na malega podjetnika

ter – od 1. 1. 2017 – drugi promet, oproščen davka, kot

  • Promet veljavnih uradnih znamk v tuzemstvu v skladu z natisnjeno vrednostjo
  • Dostava investicijskega zlata v določenih oblikah
  • Plačila članom nadzornega sveta, upravnega odbora ali drugim osebam, pooblaščenim za nadzor uprave, ki so dodeljene tej funkciji
  • Določen promet stav
  • Pod določenimi pogoji promet slepih oseb
  • Promet zasebnih šol
  • Promet zasebnih učiteljev
  • Promet prireditev od izobraževalnih združenj
  • Promet gradbenih družb in zavarovalnih zastopnikov
  • Promet neprofitnih športnih združenj
  • Promet negovalk in varušk ali skrbnikov
  • Promet različnih domov
  • Promet oseb, ki delajo v različnih zdravstvenih poklicih (npr. tudi terapevtski maserji)
  • Promet zobotehnikov
  • Promet prevozov bolnikov
  • Promet družb javnega prava ali neprofitnih institucij v okviru delovanja gledališč, glasbenih in pevskih predstav, muzejev, botaničnih ali zooloških vrtov ali naravnih parkov
  • Promet dobave izdelkov, za katere podjetnik ob nakupu ni mogel opraviti odbitka vstopnega davka

Za izračun meje je potrebno izračunati davek na dodano vrednost, tudi če malemu podjetniku davka na dodano vrednost ni potrebno odvesti.

Primer:

Podjetnik je v letu 2020 imel skupne prejemke v višini 40.400 €, ki izhajajo z dveh področij:

Prejemki kot samostojni grafik:  36.000,00 EUR

Prejemki iz dajanja stanovanja v najem  4.400,00 EUR

Ob neupoštevanju Uredbe za male podjetnike bi bil gospodarski promet podvržen 20 % davčni stopnji, promet iz oddajanja v najem pa 10 % davčni stopnji.

Neto promet, ki je pomemben za izračun meje malega podjetnika, je, kot sledi:

Gospodarski promet  36.000,- € / 1,2 =   30.000,- €

Dajanje v najem 4.400,- € / 1,1 =    4.000,- €

Neto promet  34.000,00 EUR

Podjetnik lahko uporabi Uredbo za male podjetnike.

Enkrat v obdobju petih let se sme mejo prekoračiti za maks. 15 %.  Za obdobje po 1. 1. 2020 velja izjema, da se to pravilo tolerance lahko uporablja tudi, če je bila meja tolerance, veljavna pred 1. 1. 2020, že enkrat izkoriščena v zadnjih štirih letih.

Primer:

Podjetnik ob upoštevanju običajne davčne stopnje (neto) doseže promet v naslednji višini:

  • Promet 2017: 20.000 €
  • Promet 2018: 33.000 €
  • Promet 2019: 20.000 €
  • Promet 2020: 39.000 €
  • Promet 2021: 44.000 €

V letu 2020 se uredba o malih podjetnikih še naprej uporablja, čeprav je bila meja tolerance do 31. 12. 2019 v petletnem ocenjevalnem obdobju že enkrat (leta 2018) presežena. V letu 2020 je znašal presežek nove meje za male podjetnike 35.000 €, kar je znotraj 15% tolerance (maks. 40.250 €) in velja kot prvi presežek te meje v 5 koledarskih letih. Šele leta 2021 bo ureditev za male podjetnike izpadla, če bo meja prometa ponovno presežena. 

Kateri promet ni obdavčen?

Pod oprostitev plačila davka na dodano vrednost spadajo dobave in druge storitve, katerih kraj dostave ali izvedbe storitve je v tuzemstvu, nadaljnji promet iz pomožnih poslov in poslovnih odsvojitev. Oprostitev plačila davka ne velja za pridobitve, uvoze in storitve tujih podjetij, katerih kraj izvedbe storitve se nahaja v Avstriji, davčni dolg pa tako preide na malega podjetnika (Reverse Charge).

Upoštevajte:
Promet, pri katerem sta kraj dobave in izvedbe storitve v tujini, ni zajet v Uredbi za male podjetnike in je zato redno obdavčen v tujini.

Ali imajo mali podjetniki pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost?

Oprostitev davčne obveznosti za male podjetnike je »neprava«. To pomeni, da davka na dodano vrednost ne smete odšteti od izdatkov kot vstopnega.

Opcija davčne obveznosti davka na dodano vrednost

Če menite, da je oprostitev plačila davka na dodano vrednost za vas neugodna (npr. zaradi visokega vstopnega davka v ustanovitvenem obdobju, stranke so predvsem podjetniki, ki so upravičeni do odbitka vstopnega davka), se lahko temu odpoveste (opcijska izjava).

Če se temu odpoveste, morate to davčni upravi sporočiti v pisni izjavi (obrazec U12, ki se nahaja na spletni strani Ministrstva za finance).

Opcijsko izjavo lahko oddate najkasneje do pravnomočnosti davčne odločbe o davku na dodano vrednost. Potem ste zavezani vsaj za to leto, za katero ste izjavo oddali, in za nadaljnja štiri leta. Šele po preteku tega zavezujočega trajanja lahko opcijsko izjavo prekličete. Izjavo lahko prekličete do zadnjega dne v prvem koledarskem mesecu tistega koledarskega leta, od katerega naj bi preklic veljal.

Primer:
Mali podjetnik K odda za leto 2015 opcijsko izjavo.

Do vključno leta 2019 mora K odvajati davek na dodano vrednost. Opcijsko izjavo lahko prekliče najprej od koledarskega leta 2020 dalje (rok za preklic je do 31. 1. 2020). Če do preklica ne pride, ostane v veljavi davčna obveznost davka na dodano vrednost. Tako po preteku zavezujočega trajanja obstaja samo 1 mesec časa, da se odda izjavo o preklicu!

Učinek pravočasne izjave (možnost/preklic) se vedno nanaša na prvi januar želenega leta. Promet, izveden pred začetkom učinkovanja izjave, se obravnava po pravilih, ki so veljala do sedaj. To velja tudi takrat, ko je račun izdan šele po začetku učinkovanja ali opravljenem plačilu. V obrazcu za izračun davka in v letnem davčnem obračunu jih je treba obravnavati (šele) v tistem obdobju, v katerem je nastopila obveznost plačila davka.

Primer:
Podjetnik (davčni zavezanec) se od 1. 1. 2020 odpoveduje oprostitvi davka na dodano vrednost kot mali podjetnik. Decembra 2019 še izvede storitev računalniškega programiranja za stranko v Avstriji. Račun izda šele januarja 2020, plačan pa je februarja 2020.

Rešitev:
Ker je bila storitev računalniškega programiranja izvedena še, ko je bil podjetnik mali podjetnik z oprostitvijo davka na dodano vrednost, je kljub odločitvi za spremembo v davčnega zavezanca, ki velja od 1. 1. 2020, oproščena davka. Zato davka na dodano vrednost za to storitev ne sme zaračunati. Promet je treba vnesti v obrazec za izračun davka za februar/prvo četrtletje 2020 pod oznako 000 in oznako 016.

Popravek vstopnega davka

Če želite menjati z oprostitve plačila davka na dodano vrednost na davčno obveznost davka na dodano vrednost, smete izvesti pozitivni popravek vstopnega davka. To pomeni: za obratno premoženje smete celotni vstopni davek uveljaviti naknadno. Za investicijsko blago je (sorazmerno) naknadno uveljavljanje možno, če je nabava (izdelava) znotraj časovnega obdobja popravka. Časovno obdobje popravka znaša pri premičnem investicijskem blagu pet let, pri nepremičnem pa dvajset let. Za nepremično gospodarsko blago, ki je bilo že 31. 3. 2012 uporabljeno kot investicijsko blago, znaša časovno obdobje popravka deset let. Za vsako leto, ki manjka do polnega časovnega obdobja popravka, se sme naknadno uveljaviti le ena petina, ena desetina oz. ena dvajsetina vstopnega davka.

Primer:
Mali podjetnik leta 2017 kupi stroj za  20.000,00 EUR plus 4.000,00 EUR DDV. Z letom 2020 zamenja na davčno obveznost davka na dodano vrednost.  Leta 2020 se sme uveljavljati naknadni vstopni davek v višini 1.600,00 EUR (to sta dve petini od 4.000,00 EUR), od tega 800,00 EUR v letu 2020 in 800,00 EUR v letu 2021. 

Če menjavate z davčne obveznosti davka na dodano vrednost na oprostitev plačila davka na dodano vrednost, je potrebno davčni upravi plačati ustrezne zneske vstopnega davka.

Popravek predhodnega davka na dodano vrednost za osnovna sredstva se ne opravi, če predhodni davek na dodano vrednost, ki bi ga bilo treba popraviti, ne presega zneska 60 € na leto in za posamezno osnovno sredstvo.

Mali podjetniki na notranjem trgu

Za male podjetnike, ki so oproščeni plačila davka na dodano vrednost, v blagovnem in storitvenem prometu na notranjem trgu veljajo nekatere posebnosti:

Blagovni promet

  • Če „izvažate“ blago v prostor Evropske unije, ne izvajate dobav znotraj skupnosti, saj ima osebna oprostitev plačila davka malega podjetnika prednost pred neobdavčenostjo dobave znotraj skupnosti. V tem primeru podjetje, ki dostavlja, ne potrebuje številke DDV, dobave ni treba vpisati v rekapitulacijski obračun. Tako razlika med dobavo v tuzemstvu ne obstaja.
  • Če „uvažate“ blago iz prostora Evropske unije in pri tem ne presegate praga zaslužka („uvozi“ v preteklem oz. tekočem koledarskem letu do maks. 11.000 EUR), ne realizirate zaslužka znotraj skupnosti. V EU-tujini se vas obravnava kot tujca. Dobavitelj vam zaračuna vsakokratni tuji davek na dodano vrednost.

V primeru prekoračitve ali odpovedi pragu zaslužka velja naslednje:

  • Potrebujete ID za DDV, ki jo morate sporočiti dobaviteljem v Evropski uniji.
  • Dobavitelj v Evropski uniji mora izstaviti neto račun (neobdavčena dobava znotraj skupnosti).
  • Zaslužek znotraj skupnosti morate obdavčiti, to pomeni, da morate davek na dodano vrednost od neto računa izračunati sami (davek na dobiček).
  • Davek na dobiček morate plačati davčni upravi, saj mali podjetniki niso upravičeni do odbitka vstopnega davka.

Z zahtevkom, ki ne zahteva posebne oblike, se lahko pragu zaslužka odpoveste. Tudi uporaba ID za DDV velja kot odpoved pragu zaslužka. Velja za vse »uvoze« iz vseh držav Evropske unije. Odpoved temu vas zavezuje dve koledarski leti.

Nasvet:
Odpoved pragu zaslužka je smiselna samo v primeru, če v glavnem »uvažate« blago iz držav Evropske unije, v katerih je davek na dodano vrednost višji kot v Avstriji.

Storitveni promet

Če avstrijski mali podjetnik podjetniku v drugi državi EU zagotavlja druge storitve, je treba najprej določiti kraj izvedbe. Če se le-ta nahaja v tujini, potem se davčni dolg prenese na tujega prejemnika storitev (Reverse Charge). S tem registracija v zadevni državi ni potrebna, to storitev pa je treba vnesti v rekapitulacijsko poročilo. Predpogoj pa je, da mali podjetnik v ta namen zaprosi za ID za DDV.

Nasprotno pa velja, če mali podjetnik prejme druge storitve od podjetnika iz druge države EU, ki nima niti sedeža niti stalne poslovne enote v Avstriji, in je ta storitev v Avstriji obdavčljiva. V tem primeru se davčni dolg prenese na avstrijskega malega podjetnika.

Pomembno:
Mali podjetnik mora davčni dolg prijaviti in plačati. Odbitka vstopnega davka ni.

Druge informacije o izvozu in uvozu storitev so navedene na informativnih listih „Opravljanje storitev za tuje podjetnike – B2B-storitve“ in „Opravljanje storitev za tuje zasebnike – B2C-storitve“.

Sprememba z dne 1. 1. 2019

Upoštevajte, da za »po elektronski poti« opravljene storitve končnim uporabnikom v EU od 1. 1. 2019 velja mejna vrednost 10.000 €. Podrobnejše informacije v zvezi s tem najdete v informativnem listu »Storitve za zasebne stranke v tujini – storitve B2C«.

Uredba za male podjetnike in ID za DDV

Malim podjetnikom, ki so oproščeni plačila davka na dodano vrednost, davčna uprava na zahtevek dodeli ID za DDV.

Obrazec za zahtevek U 15 se nahaja na spletni strani Ministrstva za finance.

V tem obrazcu je potrebno preprečljivo navesti, zakaj potrebujete ID za DDV. Razlogi za to so lahko, da ste prekoračili mejno vrednost zaslužka ali ste se uporabi te mejne vrednosti odpovedali ali pa ste prejeli oziroma izvedli ostale čezmejne storitve, ki presegajo mejno vrednost in za katere je obvezen prenos davčnega dolga na prejemnika storitve.

Napotek:
Če se odločite za davčno obveznost davka na dodano vrednost, dobite pri davčni upravi ID za DDV samodejno.

Predpisi o izstavljanju računa

Pomembno:
Če se odločite za neobdavčenost davka na dodano vrednost, v svojih izstavljenih računih ne smete izkazovati davka na dodano vrednost. Če to storite, kljub temu da niste oddali opcijske izjave, dolgujete davek na dodano vrednost (davčni dolg) zaradi računa in kljub temu nimate odbitka vstopnega davka.

V nasprotju z drugimi podjetniki vam na vaših računih ni potrebno navajati ID za DDV. Morate pa navesti zaznamek o neobdavčenosti. Možen je zapis stavka: »Na podlagi Uredbe za male podjetnike neobdavčenost davka na dodano vrednost«. 

Obveznost plačila davka na dodano vrednost za male podjetnike, ki so oproščeni plačila davka

Ker so dobave in storitve oproščene plačila davka na dodano vrednost, malega podjetnika običajno ne zadeva obveznost plačila davka na dodano vrednost. Seveda pa obstajajo izjeme:

  • Če se kljub prepovedi zaračuna davek na dodano vrednost (davčni dolg po računu)
  • pri davčno zavezanih zaslužkih znotraj skupnosti, kadar je bil prag zaslužka prekoračen ali se njegovi uporabi odpove,
  • pri storitvah tujih podjetij, če je kraj storitve v tuzemstvu (reverse change/RC),
  • pri dobavah tujih podjetnikov v tuzemstvu (postopek odbitka),
  • pri določenih prometih, ustvarjenih v tujini (npr. za elektronsko opravljene storitve končnim uporabnikom v EU, ki presegajo mejno vrednost 10.000 € (od 1. 1. 2019))

Napoved za davek na dodano vrednost in letna davčna napoved

Malim podjetnikom, ki so oproščeni plačila davka na dodano vrednost, davčni upravi ni potrebno posredovati napovedi za davek na dodano vrednost, razen v primeru, če so k temu pozvani.

Za časovno obdobje napovedi, za katero je potrebno plačati davek na dodano vrednost (npr. zaradi obdavčljivega zaslužka znotraj skupnosti – gl. zgoraj »Blagovni promet«), je potrebno izstaviti interno napoved za davek na dodano vrednost. V ta namen lahko uporabite uradni obrazec (obrazec U30, ki se nahaja na spletni strani www.bmf.gv.at) ali pa vsebinsko enak obrazec, ki ga sestavite sami. Interna napoved za davek na dodano vrednost ostane v vašem knjigovodstvu.

Malim podjetnikom, ki so oproščeni plačila davka na dodano vrednost, načeloma ni potrebno oddajati letne davčne napovedi za davek na dodano vrednost. Letne davčne napovedi za davek na dodano vrednost ni potrebno oddati, oddate jo samo v primeru, če je bilo v časovnem obdobju zahtevanja (koledarsko leto) davek na dodano vrednost potrebno plačati (npr. zaradi obdavčljivega zaslužka znotraj skupnosti).

Če ste opcijsko izbrali davčno obveznost, veljajo splošna pravila Zakona o davku na dodano vrednost. Več informacij o tem se nahaja na informativnih listih „Napoved za davek na dodano vrednost“ in „Letna napoved davka na dodano vrednost“.

Pomanjkljivost Uredbe za male podjetnike

Največja težava je v tem, da na začetku svoje dejavnosti ne morete z gotovostjo trditi, ali boste v tekočem letu presegli mejo prometa. Kljub temu se morate takoj odločiti, ali boste v svojih računih izkazovali davek na dodano vrednost ali ne.

Primer:

Podjetnik K meni, da bo v prvem letu svoje dejavnosti ostal pod dovoljeno mejo. Ker so njegove stranke zasebniki, ne želi odvajati davka na dodano vrednost in ga v svojih računih ne izkazuje dosledno. Na osnovi nepričakovanega dobrega poslovanja je njegov promet že v mesecu septembru nad mejo tolerance.

Tako postane ves njegov promet začetnega leta obdavčljiv. Ali lahko svojim zasebnim strankam naknadno zaračuna davek na dodano vrednost, je odvisno od civilno-pravnega dogovora.

Nadaljnja težava je v dolgem zavezujočem trajanju opcijske izjave (5 let).

V izogib morebitnim težavam v povezavi z Uredbo za male podjetnike je pomembno, da bodoči poslovni razvoj kar se da natančno ocenite.

 Nasvet!
Če so vaše stranke predvsem podjetniki, ki so upravičeni do odbitka, izberite opcijo davčne obveznosti davka na dodano vrednost. Za vašo stranko je to ugodneje, saj davek na dodano vrednost zanjo ni stroškovni dejavnik. Če izberete oprostitev plačila davka na dodano vrednost, morate v svojem izračunu upoštevati neodbiten vstopni davek. Vaša stranka bi v takšnem primeru morala plačati višji znesek. Prednost za vas je v tem, da odpade tveganje prekoračitve meje malega podjetnika. Poleg tega pa lahko uveljavljate odbitek vstopnega davka na dodano vrednost.

Ce se odločite za oprostitev plačila davka na dodano vrednost, morate zelo strogo paziti na to, da meje ne prekoračite.

Odbitek vstopnega davka na dodano vrednost pri izkazu davka na dodano vrednost brez opcijske izjave

Vedno znova se pojavlja vprašanje, če lahko stranke malih podjetnikov davek na dodano vrednost, ki jim je bil v računu izkazan, odštejejo, če mali podjetnik ne odda opcijske izjave in davka na dodano vrednost ne odvede. 

Glede na upravno prakso je to možno samo, če račun vsebuje vse zakonsko zahtevane podatke (vključno z ID za DDV) in za stranko ni očitno, da mali podjetnik davčni upravi ni odvedel davka na dodano vrednost zavestno. Da bi se ob davčnem pregledu na sedežu podjetja izognili razpravam, je morda v določenih okoliščinah smiselno, da se predloži davčna številka in opcijska izjava malega podjetnika.

Obračun z dobropisom

Če stranki za storitev malega podjetnika izstavite dobropis, nima odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, če mali podjetnik ni oddal opcijske izjave. 

Stand: